Črna statistika: slovenske gore lani vzele rekordno število življenj

Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) poroča o rekordnem številu smrti v gorah v letu 2025, in sicer je umrlo 50 ljudi, od tega 15 tujih državljanov. To je rekordno število v zadnjih 20 letih vodenja statistik, so navedli pri zvezi.

Gorski reševalci so posredovali 660-krat, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633. V letu 2025 so po njihovih navedbah rešili 767 ljudi. Leto je zaznamovalo zahtevno reševanje ujetih v plazu pod Toscem, kjer so umrli trije tuji planinci, so zapisali.

Po njihovih podatkih je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vedno bolj zahtevna. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 430 na leto (leta 2015) povzpelo na 660.

V preteklem letu je bilo 89 odstotkov reševalnih akcij, deset odstotkov je bilo iskalnih intervencij, v 41 odstotkih intervencij pa je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske ali policije, so v sporočilu za javnost navedli pri GRZS.

Skoraj polovica reševanj je bilo reševanj nepoškodovanih, povečalo pa se je število reševanj težje poškodovanih, so zapisali. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let, in sicer v 20 odstotkih vseh reševanj.

Povečuje se tudi delež reševanj tujcev. V letu 2025 so tuje državljane reševali v 46 odstotkih vseh primerov, v letu pred tem pa v 44 odstotkih. Med temi so najpogosteje državljani Nemčije (65 oseb), sledijo pa jim državljani Poljske, Hrvaške, Madžarske, Češke, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Belgije.

Vseh nesreč v gorah žal ne moremo preprečiti, lahko pa jih zmanjšamo z upoštevanjem osnovnih napotkov, so poudarili pri GRZS. Svetujejo, da planinci izberejo turo v skladu z njihovimi zmožnostmi, se na pot pripravijo in uporabljajo zanesljive zemljevide in aplikacije, kot je na primer brezplačna aplikacija Planinske zveze Slovenije maPZS. Opozarjajo, da je za obisk gora pomembna osnovna gorniška oprema, v zimskih mesecih pa svetujejo uporabo derez, cepinov, čelade in lavinskega trojčka.

Poleg tega svetujejo, da imajo s sabo osebni komplet prve pomoči, v katerem je aluminijasta folija, čelno svetilko in baterijo, mobilni telefon s polno baterijo, zaščito pred vodo in zunanjo polnilno baterijo.

Opozarjajo še, da naj obiskovalci gora večkrat preverijo aktualno vremensko napoved pred turo in med njo, pozimi pa tudi aktualno stopnjo nevarnosti plazov. Bližnje naj obvestijo o kraju ture in času povratka. Pozivajo tudi k previdnosti in da v primeru nesreče takoj pokličejo številko 112.

Hkrati opozarjajo, da so trenutne snežne razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne ter se lahko hitro spremenijo. V visokogorju zahodnih in južnih Julijskih Alp je velika nevarnost proženja snežnih plazov, in sicer četrte stopnje. Priporočajo, da visokogorje zamenjajo za nižje in varnejše cilje. Svetujejo redno spremljanje napovedi stopnje nevarnosti plazov na spletni strani Agencije RS za okolje.